Dolgotrajno sedenje pri delu: vpliv na telo in počutje

Povprečen zaposleni presedi tudi od 8 do 10 ur na dan, bodisi v službi pred računalnikom, bodisi pri delu od doma, bodisi med igranjem iger ali ob sproščanju pred televizijo. Čeprav se sedenje zdi neškodljivo, naše telo ni ustvarjeno za to, da bi večino dneva preživelo v istem položaju.

Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajno sedenje brez rednih premorov vpliva na mišice, držo telesa in splošno počutje. Zato je pomembno, da med delom redno vstajamo, spreminjamo položaj in telesu omogočimo dovolj gibanja.

Kakšne so lahko posledice dolgotrajnega sedenja?

Med drugim lahko dolgotrajno sedenje prispeva k:

 • bolečinam v križu, saj hrbtenica dlje časa ostaja v istem položaju

• napetosti v vratu in ramenih, predvsem zaradi dela pred zaslonom

 • utrujenosti in slabši koncentraciji zaradi pomanjkanja gibanja

• zakrčenosti mišic, zlasti v predelu kolkov, nog in spodnjega dela hrbta

Kako pogosto narediti premor med sedenjem?

Priporočljivo je, da med delom redno prekinjamo sedenje:

• kratek premor vsakih 30 do 60 minut

• nekaj korakov po prostoru ali krajši sprehod

• občasna sprememba položaja za razbremenitev hrbtenice

 • preproste raztezne vaje za sprostitev napetih mišic

Že nekaj minut gibanja lahko pomaga zmanjšati občutek togosti in izboljšati počutje med delom.

Kakšen naj bo pravilno urejen delovni kotiček?

Stol

• nastavljiva višina sedeža

 • ustrezna ledvena opora

 • možnost prilagajanja naslona

• stopala naj bodo stabilno na tleh ali na opori za noge

Miza

• dovolj prostora za udoben položaj rok

 • primerna višina glede na uporabnika

• možnost nastavitve višine

Nastavljiva miza omogoča menjavanje med sedečim in stoječim delom, kar pomaga zmanjšati dolgotrajno obremenitev telesa.

Monitor

Pogosta napaka je prenizko postavljen monitor, zaradi katerega uporabnik neprestano gleda navzdol. Tak položaj lahko dodatno obremeni vratne mišice in povzroči nelagodje v vratu ter ramenih.

Pri pravilni postavitvi monitorja velja:

• zgornji rob zaslona naj bo približno v višini oči

 • zaslon naj bo postavljen na primerni razdalji od obraza

• izogibati se je treba stalnemu sklanjanju proti zaslonu

• svetlobo zaslona je smiselno prilagoditi in zmanjšati odseve, ki dodatno obremenjujejo oči

Zakaj kavč ali postelja nista primerna za dolgotrajno delo?

Kavč ali postelja sta odlična za počitek, vendar nista zasnovana za večurno delo. V takšnih položajih se telo pogosto prilagodi nepravilni drži, ramena se pomaknejo naprej, vrat pa je zaradi pogostega pogleda navzdol dodatno obremenjen. Za krajša opravila sta lahko priročna, za vsakodnevno delo pa ne predstavljata najboljše dolgoročne rešitve.

Gibanje je enako pomembno kot pravilna drža

Poleg rednih premorov med delom je pomembna tudi telesna aktivnost izven delovnega časa. Hoja, tek, kolesarjenje ali druge oblike gibanja pomagajo telesu nadomestiti posledice dolgotrajnega sedenja.

Pogosto se omenja cilj 10.000 korakov na dan, vendar je še pomembneje, da gibanje postane reden del vsakodnevne rutine.

Ergonomsko urejen delovni kotiček ne pomeni le večjega udobja, temveč tudi boljše pogoje za delo, učenje ali igranje. S kakovostnim stolom, nastavljivo mizo in pravilno postavitvijo opreme lahko ustvarimo okolje, v katerem bo telo manj obremenjeno tudi po več urah sedenja.